Strani

petek, 24. november 2017

Iz slike v besedilo

Za skeniranje manj obsežnih gradiv sem skener že pred časom zamenjala za telefon.
Ni težko najti aplikacijo, s katero dokument dokaj dobro pretvoriš v elektronsko obliko. Problem je nastal, če sem hotela sliko besedila pretvoriti v besedilo za urejanje. V večini programov namreč ni bilo podpore za slovenski jezik.
Rešitev sem našla v dveh brezplačnih storitvah.

Prva je aplikacija Microsoft Lens.
Izmed več možnosti uporabe te aplikacije bom izpostavila le eno: slikanje besedila in nato shranjevanje v Word. Na ta način se zgodi avtomatična optična razpoznava besedila. Pogoj za to je, da je na telefon nameščena tudi aplikacija Microsoft Word. Dokument se shrani v oblak OneDrive.

Druga možnost je Google Drive.
Skenirano sliko prenesi v Goole Drive. Namesto da jo odpreš, uporabi ukaz Za odpiranje uporabi in nato izberi Google Dokument. Samodejno se izvede optična razpoznava besedila (OCR) in besedilo lahko urediš v storitvi Google Dokument. Deluje tudi za PDF dokumente.

V obeh primerih lahko besedilo kopiraš, shraniš na svoj računalnik, pošlješ po elektrosnki pošti...
Na tak način je možno hitro urediti krajša gradiva, da postanejo dostopna za slepe in slabovidne.

petek, 3. junij 2016

Besedilo brez tipkanja


Voice Recognition
Upravljanje naprav z govorom je postalo v zadnjem času nekaj povsem običajnega. Na primer: Siri na telefonu iPhone lahko namesto nas naredi karkoli. Le povedati ji je treba, kaj hočemo. Seveda v angleščini.
Takšna funkcija je slepim in slabovidnim lahko v veliko pomoč. Vendar si človek takoj zaželi, da bi to delovalo tudi v slovenščini. In v svoji skromnosti - če že Siri ne razume slovensko, ko bi vsaj kak drug program.
Nedavno sem ugotovila, da je to že realnost. Skrito je v Googlovih Dokumentih.  Pogoj je, da se uporablja brskalnik Google Chrome.
Deluje takole:
  • odpreš meni Orodja v Googlovem Dokumentu,
  • izbereš ukaz Pisanje prek govora (bližnjica Ctrl + Shift + S),
  • v pojavnem okencu izbereš slovenščino,
  • klikneš na mikrofon (ali samo pritisneš Enter)
  • in potem govoriš in govoriš, besede pa se kar same od sebe zapisujejo v dokument :)

Meni Orodja
Meni Orodja

Pojavno okno za izbiro jezika in aktivacijo poslušanja
Pojavno okno za izbiro jezika
in aktivacijo poslušanja

Ob preizkusu sem bila navdušena in presenečena, da je bilo razumevanje tako dobro. Zapisano je bilo skoraj brez napak. Velja poudariti, da je potrebno govoriti razločno in ne preveč hitro. Stavčna ločila sem morala natipkati sama.
Druga možnost narekovanja računalniku v slovenščini je spletna stran dictation.io. Po nareku se besedilo lahko shrani kot txt. datoteka. Vsi potrebni ukazi in polje za izbiro jezika so dostopni s tipkovnico. Tudi to spletno stran je najbolje odpreti z brskalnikom Google Chrome, saj v drugih manjkajo gumbi za upravljanje in polje za izbiro jezika.

dictation.io
dictation.io

Kako bi mi narekovanje računalniku prišlo prav?
Namesto, da bi skenirala krajša besedila, bi bila z narekovanjem sigurno hitrejša.
Še bolj pa bi mi koristilo, če bi kot diktafon uporabila svoj telefon ali tablico. Žal mobilna različica, tudi v Google Chromu, ne deluje dobro.
Kljub vsemu je razpoznavanje govora v slovenščini velik korak naprej. Upam, da bodo kmalu odpravljene vse pomankljivosti in da bo dostopno tudi v mobilni različici. Potem bodo narekovanje namesto tipkanja lahko brez težav uporabljali tudi slepi in slabovidni. 
Kaj več o sistemu za razpoznavanje govora pa si lahko preberete v članku Tipkanje je mrtvo, naj živi narek, ki je bil objavljen v aprilskem Monitorju.

torek, 24. maj 2016

Prednosti bralnika zaslona NVDA


Bralnik zaslona NVDA je v lanskem letu skoraj dohitel Jaws. Govorim o razširjenosti programa po podatkih ankete iz avgusta 2015. Počasi NVDA pridobiva svoje zagovornike tudi v Sloveniji, ki pa bi jih lahko prešteli na prste ene roke.

Pogosto se sliši mnenje, da se NVDA pri branju spletnih strani obnese bolje kot njegovi konkurenti. Eno takšnih mnenj je objavljeno na spletni strani WebAIM.
Avtor navaja prednosti programa:
  • NVDA je dobro odziven,
  • brezplačen,
  • sproti se posodablja,
  • pove dejansko vsebino spletne strani (ne ugiba imen manjkajočih oznak).
Dodala bi še eno prednost. Program je preveden v slovenščino.
Ker ima vsaka palica dva konca, moram omeniti tudi slabosti:
  • težave pri uporabi starejših brajevih vrstic (na primer Alva Satellite),
  • zaostajanje pri daljši neprekinjeni uporabi Worda,
  • na brajevi vrstici ne prikazuje podčrtanih besed.
Kakšne pa so vaše izkušnje pri uporabi NVDA?

torek, 21. oktober 2014

Projekt Tango

Pri Googlu so se lotili zahtevnega projekta, ki so mu nadeli ime Tango. Mobilnim napravam naj bi vcepili zmožnost človeškega zaznavanja okolja in gibanja.

Kaj vse bi lahko počeli s takšnim telefonom?
Dimenzije prostora bi lahko izmerili samo s tem, da se sprehodimo po njem. Vedno bi se znašli v stavbi, tudi če spominja na labirint. Slepi pa v nepoznanih prostorih ne bi potrebovali spremljevalca.

Projekt je v zgodnji fazi in preteklo bo še kar nekaj časa, preden bo ta tehnologija postala nekaj vsakdanjega. Veselimo pa se že lahko.

četrtek, 16. oktober 2014

Kako izdelati dostopne elektronske publikacije

Imagine...
living in a world where you could not obtain the books that you wanted to read.
Ta misel predstavlja izhodišče delovanja združenja ABC (Accessible Books Consortium), ki se trudi za povečanje števila knjig, ki bi jih lahko brali slepi in slabovidni: knjige v brajici, v povečanem tisku, v zvočni obliki.
Eden izmed njihovih projektov je Inclusive Publishing, s katerim promovirajo pomembnost izdelave dostopnih elektronskih publikacij.
Prav to me je pritegnilo k raziskovanju njihove spletne strani. Kako izdelati spletne strani, dokumente, aplikacije, da bi jih lahko uporabljali vsi? Priporočam ogled naslednjih vodičev:


Accessible Books Consortium; Bringing books to persons with print disabilities

ponedeljek, 30. junij 2014

Brajica v štirih urah?

Sodobna tehnologija nemalokrat nadomešča brajico in jo izpodriva iz življenja slepih. Premalo se zavedamo dejstva, da poznavanje brajice pomeni prednost tako pri zaposlitvi kot pri akademski karieri slepih.
Po drugi strani pa prav novi tehnološki dosežki lahko pomagajo doseči lažje in hitrejše opismenjevanje v brajici. Najnovejši so rokavice, s katerimi se je možno naučiti pisati in brati brajico, medtem ko počneš nekaj drugega. Kako delujejo, je opisano v članku na strani Scienceworldreport.

www.scienceworldreport.com
Se je res mogoče naučiti brajice v štirih urah, kot je omenjeno v videu Passive Haptic Learning of Typing Skills Facilitated by Wearable Computers?

sreda, 18. junij 2014

Zebra

Čez sedem let vse pride prav! Na ta pregovor sem se spomnila, ko me je kolegica letos spraševala o didaktični igri Sebran. Pred sedmimi leti sem jo našla na spletu in takoj prepoznala njeno uporabno vrednost za slabovidne učence. Sledila je akcija in igro sem prevedla v slovenščino.

Pogosto jo uporabljam pri osnovnem računalniškem opismenjevanju učencev. Opažam, da je priljubljena tudi pri drugih učiteljih, učenci pa jo želijo imeti tudi na domačih računalnikih.
Zato se mi po sedmih letih še vedno zdi smiselno širiti informacijo o tem programu. 

Meni programa
Kot prvo je pomembno to, da je dober kontrast, svetle črke na temnem ozadju. V nastavitvah programa je možno izbrati med malimi in velikimi tiskanimi črkami. Pri večini izmed dvanajstih iger je mogoče uporabljati tudi tipkovnico in ne samo miške.

Igre pri učencih razvijajo logično mišljenje, orientacijo, koordinacijo oko - roka, utrjujejo uporabo miške, urijo spomin in hitrost računanja. Zahtevnost računov, hitrost padanja črk in število slik pri Spominu se lahko prilagodi sposobnostim posameznika.

Jaz pa program največkrat uporabljam za utrjevanje desetprsnega tipkanja črk in številk.

Igre s številkami: Seštevanje, Odštevanje, Množenje, Koliko, 1+2 dež
Utrjevanje desetprsnega tipkanja črk je mogoče v igrah:
Prva črka, ABC dež, Črke padaja, Vislice
Igre Izberi sliko, Spomin, Besedni spomin omogočajo
urjenje spomina, orientacije na ekrasnki sliki in koordinacije oko-roka.

Namestitvena datoteka programa Sebran se nahaja na spletni strani http://www.wartoft.se/software/sebran/,  avtorica pa je Marianne Wartofft.

Prevedla sem še eno njeno igrico, Minisebran, ki je namenjena predšolskim otrokom, vendar o tem kdaj drugič.