Strani

ponedeljek, 17. december 2012

NVDA v slovenščini

Vsak prevod uporabnega programa v slovenščino zasluži čim več reklame. Če gre za čitalec ali bralec zaslona, pa še sploh.
Slovenjenja programa NVDA se je lotil Jožef Gregorc.
Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na: http://www.nvda-project.org. Podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova: nvda_slo@googlegroups.com. Spletna stran skupine pa je na naslovu: http://groups.google.com/group/nvda_slo.
Zelo dobra novica!

sreda, 31. oktober 2012

Anketa o uporabi čitelcev zaslona

Pred kratkim sem naletela na objavo rezultatov ankete o uporabi čitalcev zaslona(screenreader-jev). Čitalec zaslona je program, ki vsebino ekranske slike interpretira v besedilnem zaporedju. To besedilo se lahko predstavi v zvočni obliki ali pa na brajevi vrstici. Je najpomembnejši pripomoček, ki slepim omogoča uporabljati računalnik in internet.
Kljub temu, da je bila večina anketirancev iz ZDA, rezultati potrjujejo domneve in izkušnje, ki jih pridobivam pri svojem delu s slepimi.
Več kot polovica vprašanih se je štela med naprednejše uporabnike screenreaderjev in naprednejše uporabnike interneta. Večina jih uporablja namizni računalnik, pa tudi prenosni računalnik. Tudi mobilne naprave so zelo razširjene (60%), vendar v glavnem samo kot dodatna naprava. Med njimi prevladujejo iPhone, iPad, iPod.
Skoraj 90 % uporablja operacijski sistem Windows. Med screenreaderji je močno na prvem mestu Jaws (skoraj polovica). Vendar se v zadnjem času število uporabnikov Jawsa zmanjšuje, v glavnem na račun prostodostopnega programa NVDA, pa tudi Applovega VoiceOver.
Za brskanje po internetu več kot polovica uporabnikov screenreaderjev uporablja Internet Explorer, 20 % Firefox, ostalim brskalnikom pa pripada precej manjši delež.
Polovica jih meni, da so spletne socialne storitve “nekako” dostopne. Samo četrtina uporablja ARIA Landmarks. Znanje in uporaba tega področja počasi napreduje. Za iskanje informacij na spletnih straneh še vedno prevladuje navigacija po naslovih.
Največje težave, na katere slepi uporabniki naletijo na internetu, so:
  1. nedostopnost Flash vsebin
  2. CAPTCHA
  3. nesmiselne povezave in gumbi
  4. slike brez alternativnega besedila
  5. nepričakovano spreminjanje vsebine ekrana
  6. zapleteni obrazci
  7. ni podpore za tipkovnico
  8. ni naslovov ali pa so neprimerni
  9. preveč povezav
  10. zapletene tabele
  11. na spletnem mestu ni omogočena funkcija iskanja
  12. ni povezave “skoči na glavno vsebino” ali “preskoči kazalo vsebine”

sreda, 22. avgust 2012

Dostopnost spletnih strani se začne pri oblikovanju

Plakat “WebAccessibility for Designers” sem našla na spletni strani http://webaim.org/resources/designers/. Na plakatu so zajeti dejavniki, na katere bi morali biti oblikovalci spletnih strani pozorni.
Ker opozarjanje na to problematiko ni nikoli odveč, objavljam plakat tudi v mojem blogu:Web Accessibility for Designers infographic with link to text version at WebAIM.org

Opis plakata

Dostopnost spletnih strani se začne pri oblikovanju:
  • Dovolj zgodaj načrtuj strukturo naslovov. Celotna vsebina in oblika naj bo organizirana v logično strukturo naslovov.
  • Dobro premisli, kakšen je vrstni red branja. Vrstni red branja naj bi bil enak kot vizualni vrstni red.
  • Uporabi primerne kontraste. Še posebej bodi pozoren pri svetlih odtenkih sive, oranžne in rumene.
  • Uporabi “True Type” fonte. Takšni fonti se bolje povečujejo, naložijo se hitreje, prevajanje je lažje. Uporabljaj CSS za dodajanje stilov.
  • Bodi previden pri uporabi besed z velikimi tiskanimi črkami (CAPS). Besedilo z velikimi tiskanimi črkami se težje bere, tudi bralniki ekrana pa lahko preberejo nepravilno.
  • Uporabi primerno velikost pisave. Velikost pisave je odvisna od vrste pisave, vendar naj ne bo manjša od 10 pt.
  • Pazi na dolžino vrstice. Naj ne bodo predolge in ne prekratke.
  • Povezave naj bodo razločne. Povezave naj se ločijo od teksta s podčrtovanjem ali drugim poudarkom. Vendar ne samo z drugo barvo.
  • Oblikuj vidno označbo trenutne pozicije. Premikanje med povezavami s tipkovnico naj bo tudi vidno označeno. Uporabi standardno črtkano obrobo povezave, ali pa kakšno drugo nebarvno oznako.
  • Uporabi povezavo “Skoči na glavno vsebino”. Povezava naj bo na začetku strani. Lahko je skrita, vendar se prikaže, ko se doseže s tipkovnico.
  • Besedilo povezave naj ima ustrezen pomen. V povezavah se izogibaj besedilu “Klikni tukaj”. Tudi besedila povezav, kot na primer “Več” ali “Nadaljuj”, niso vedno primerna.
  • Pazljivo uporabljaj videe, animacije in zvočne posnetke. Če že, potem dodaj gumbe play/pause. Ne uporabljaj bliskajočih efektov: lahko povzročijo napade.
  • Ne opiraj se samo na barve. Nekateri uporabniki ne razločijo barv. Barve naj ne bodo edini način, s katerim je predstavljena informacija.
  • Kontrolniki v obrazcih naj bodo dostopni. Določi jim opisna imena in navodila. Preveri veljavnostna pravila in mehanizme obnovitve stanja.
Pri prevajanju tega plakata sem postala pozorna na povezave na mojem blogu. Od navadnega besedila se razlikujejo samo po barvi – svetlo modra. Od zdaj naprej bom to popravila. S podčrtovanjem.

Principi dostopnega dizajna

Pripravljam se na predstavitev “Kako slepi in slabovidni uporabljajo internet”, ki bo namenjena oblikovalcem spletnih strani.
Zelo mi je v pomoč spletna stran Web Accessibility In Mind. Na razpolago so tudi prevodi v slovenskem jeziku.
WebAIM
Še bolj karatko in jedrnato je principe dostopnega dizajna težko našteti:
  • Alternativno besedilo
  • Glava podatkovne tabele
  • Dostopni obrazci
  • Smiselna imena povezav
  • Podnapisi multimedijskih vsebin
  • Dostopnost ne-HTML vsebin (pdf, Word, …)
  • Preskok ponavljajočih elementov
  • Ne samo barve
  • Razumljivo in enostavno za branje
  • Dostopen Javascript
  • V skladu s standardi (HTML, CSS)

nedelja, 8. julij 2012

RoboBraille

Spletna storitev RoboBraille je nastala na Danskem. Bistvena značilnost te storitve je prevajanje besedil v zvočni zapis.
RoboBraille Logo
Deluje tudi za slovenska besedila, pri katerih je uporabljen sintetizator govoraAmebis Govorec.
Storitev sem preizkusila s kratkim besedilom, ki sem ga shranila v .txt datoteko. Uporabila sem besedilo iz enega izmed prejšnjih objav:
“Po nekaj letih ponovno oživljam tale blog. Spodbudila me je Nina, ki neutrudno in zavzeto objavlja v blogu Slepi in slabovidni.
V dobrih treh letih se je zgodilo marsikaj. Predvsem me zanimajo različni prosto dostopni programi, ki jih lahko uporabljajo slepi in slabovidni, pa tudi razne spletne storitve. Kar nekaj jih je, ki so v teh treh letih naredile konkreten korak naprej v smislu dostopnosti.”
Navodila na prvi strani so v angleškem jeziku. So zelo enostavna. Prvi korak je izbira datoteke, ki je lahko v enem izmed naslednjih formatov: .doc, .docx, .pdf, .txt, .xml, .html, .htm, .rtf, .epub, .mobi, .tiff, .tif, .gif, .jpg, .bmp, .pcx, .dcx, .j2k, .jp2, .jpx, .djv and .asc.
RoboBraille - prvi korak
RoboBraille – prvi korak
V drugem koraku se izbere format izhodne datoteke (mp3, eBook, Document conversion, Braille). Za moj primer sem izbrala mp3 obliko.
RoboBraille - drugi korak
RoboBraille – drugi korak
Tretji korak pomeni izbiro jezika in hitrost govora.
RoboBraille - tretji korak
RoboBraille – tretji korak
Na koncu je treba napisati še elektronski naslov, kamor se pošlje rezultat. Po nekaj minutah sem v svoj poštni predal prejela sporočilo o prevodu besedila v avdio datoteko in sicer v slovenskem jeziku. Zvočno datoteko je možno poslušati na naslovu http://www.sensus.dk/sb4/sb4amrsp/rba14-08-07-2012-193834.mp3. V sporočilu je navedena tudi spletna stran, s katere je možno datoteko prenesti na računalnik.
Kot sem že omenila, je največji poudarek te spletne storitve na pretvorbi besedila v zvočni zapis. Obstajajo pa tudi druge možnosti:
  • Pri pretvorbi besedila v elektronsko knjigo (eBook) se lahko izbira med formatoma ePub in Mobi. Rezultat je pripet elektronski pošti.
  • Izhodiščno besedilo naj bi bilo možno pretvoriti v enega izmed naslednjih formatov: doc, docx, xml, rtf, pdf, xls, xlsx, csv, txt, htm.  Vendar v primerih, ki sem jih preizkusila (iz .txt v .pdf in iz .pdf v .doc), nisem dobila pričakovanega rezultata. Vedno sem prejela izhodiščno datoteko.
  • Besedilo je možno pretvoriti v datoteko za tisk v brajici, vendar zaenkrat to še ne deluje za slovensko brajico.

četrtek, 5. julij 2012

eSova

Večinoma so spletne storitve, ki koristijo slepim in slabovidnim uporabnikom spleta, tujega izvora. eSova pa je izdelek domače izdelave.
eSova logo
Storitev oglašuje Tovarna idej kot edinstveni sistem, ki omogoča slepim in slabovidnim brskanje po spletnih straneh. Predvsem podjetjem ponuja možnost, da omogočijo dostop do svojih spletnih strani tudi slepim in slabovidnim. Izdelajo novo spletno stran, ki zadošča vsem kriterijem dostopnosti. Na prvotno spletno stran pa se doda samo povezava do te nove dostopne spletne strani.
Na prvi strani eSove se nahaja tudi test, kjer se za vsako spletno stran lahko preveri, ali vsebuje napake glede dostopnosti.
Preverila sem, kako se na tem testu odreže moj blog.
V obrazec se vnese naslov spletne strani.
eSova - prvi korak
eSova – prvi korak
Po kliku na gumb Pokaži rezultate se po nekaj sekundah pojavi rezultat – število napak.
eSova - drugi korak
eSova – drugi korak
Na mojem blogu sta dve napaki. Fino bi bilo, če bi pisalo, kakšne vrste sta. Tisti, ki napak ne znajo poiskati in odpraviti sami, lahko pošljejo povpraševanje eSovi in počakajo na elektronsko pošto, kjer bodo izvedeli za pogoje eSovine ponudbe.
Vsekakor dobra ideja, ki jo je treba širiti med slovenskimi podjetji. Kot pravijo pri eSovi, je treba podpirati družbeno odgovornost tudi na spletu.