Iz slike v besedilo

Za skeniranje manj obsežnih gradiv sem skener že pred časom zamenjala za telefon.
Ni težko najti aplikacijo, s katero dokument dokaj dobro pretvoriš v elektronsko obliko. Problem je nastal, če sem hotela sliko besedila pretvoriti v besedilo za urejanje. V večini programov namreč ni bilo podpore za slovenski jezik.
Rešitev sem našla v dveh brezplačnih storitvah.

Prva je aplikacija Microsoft Lens.

Izmed več možnosti uporabe te aplikacije bom izpostavila le eno: slikanje besedila in nato shranjevanje v Word. Na ta način se zgodi avtomatična optična razpoznava besedila. Pogoj za to je, da je na telefon nameščena tudi aplikacija Microsoft Word. Dokument se shrani v oblak OneDrive.

Druga možnost je Google Drive.

Skenirano sliko prenesi v Goole Drive. Namesto da jo odpreš, uporabi ukaz Za odpiranje uporabi in nato izberi Google Dokument. Samodejno se izvede optična razpoznava besedila (OCR) in besedilo lahko urediš v storitvi Google Dokument. Deluje tudi za PDF dokumente.

V obeh primerih lahko besedilo kopiraš, shraniš na svoj računalnik, pošlješ po elektrosnki pošti...
Na tak način je možno hitro urediti krajša gradiva, da postanejo dostopna za slepe in slabovidne.

Besedilo brez tipkanja

Upravljanje naprav z govorom je postalo v zadnjem času nekaj povsem običajnega. Na primer: Siri na telefonu iPhone lahko namesto nas naredi karkoli. Le povedati ji je treba, kaj hočemo. Seveda v angleščini.
Takšna funkcija je slepim in slabovidnim lahko v veliko pomoč. Vendar si človek takoj zaželi, da bi to delovalo tudi v slovenščini. In v svoji skromnosti - če že Siri ne razume slovensko, ko bi vsaj kak drug program.
Nedavno sem ugotovila, da je to že realnost. Skrito je v Googlovih Dokumentih.  Pogoj je, da se uporablja brskalnik Google Chrome.
Deluje takole:

• odpreš meni Orodja v Googlovem Dokumentu,
• izbereš ukaz Pisanje prek govora (bližnjica Ctrl + Shift + S),
• v pojavnem okencu izbereš slovenščino,
• klikneš na mikrofon (ali samo pritisneš Enter)
• in potem govoriš in govoriš, besede pa se kar same od sebe zapisujejo v dokument :)

Meni Orodja

Pojavno okno za izbiro jezika
in aktivacijo poslušanja

Ob preizkusu sem bila navdušena in presenečena, da je bilo razumevanje tako dobro. Zapisano je bilo skoraj brez napak. Velja poudariti, da je potrebno govoriti razločno in ne preveč hitro. Stavčna ločila sem morala natipkati sama.

Druga možnost narekovanja računalniku v slovenščini je spletna stran dictation.io. Po nareku se besedilo lahko shrani kot txt. datoteka. Vsi potrebni ukazi in polje za izbiro jezika so dostopni s tipkovnico. Tudi to spletno stran je najbolje odpreti z brskalnikom Google Chrome, saj v drugih manjkajo gumbi za upravljanje in polje za izbiro jezika.

dictation.io

Kako bi mi narekovanje računalniku prišlo prav?

Namesto, da bi skenirala krajša besedila, bi bila z narekovanjem sigurno hitrejša.

Še bolj pa bi mi koristilo, če bi kot diktafon uporabila svoj telefon ali tablico. Žal mobilna različica, tudi v Google Chromu, ne deluje dobro.

Kljub vsemu je razpoznavanje govora v slovenščini velik korak naprej. Upam, da bodo kmalu odpravljene vse pomankljivosti in da bo dostopno tudi v mobilni različici. Potem bodo narekovanje namesto tipkanja lahko brez težav uporabljali tudi slepi in slabovidni. 

Kaj več o sistemu za razpoznavanje govora pa si lahko preberete v članku Tipkanje je mrtvo, naj živi narek, ki je bil objavljen v aprilskem Monitorju.

Prednosti bralnika zaslona NVDA

Bralnik zaslona NVDA je v lanskem letu skoraj dohitel Jaws. Govorim o razširjenosti programa po podatkih ankete iz avgusta 2015. Počasi NVDA pridobiva svoje zagovornike tudi v Sloveniji, ki pa bi jih lahko prešteli na prste ene roke.

Pogosto se sliši mnenje, da se NVDA pri branju spletnih strani obnese bolje kot njegovi konkurenti. Eno takšnih mnenj je objavljeno na spletni strani WebAIM.
Avtor navaja prednosti programa:

• NVDA je dobro odziven,
• brezplačen,
• sproti se posodablja,
• pove dejansko vsebino spletne strani (ne ugiba imen manjkajočih oznak).

Dodala bi še eno prednost. Program je preveden v slovenščino.
Ker ima vsaka palica dva konca, moram omeniti tudi slabosti:

• težave pri uporabi starejših brajevih vrstic (na primer Alva Satellite),
• zaostajanje pri daljši neprekinjeni uporabi Worda,
• na brajevi vrstici ne prikazuje podčrtanih besed.

Kakšne pa so vaše izkušnje pri uporabi NVDA?

Projekt Tango

Pri Googlu so se lotili zahtevnega projekta, ki so mu nadeli ime Tango. Mobilnim napravam naj bi vcepili zmožnost človeškega zaznavanja okolja in gibanja.

Kaj vse bi lahko počeli s takšnim telefonom?
Dimenzije prostora bi lahko izmerili samo s tem, da se sprehodimo po njem. Vedno bi se znašli v stavbi, tudi če spominja na labirint. Slepi pa v nepoznanih prostorih ne bi potrebovali spremljevalca.

Projekt je v zgodnji fazi in preteklo bo še kar nekaj časa, preden bo ta tehnologija postala nekaj vsakdanjega. Veselimo pa se že lahko.

Kako izdelati dostopne elektronske publikacije

Imagine...
living in a world where you could not obtain the books that you wanted to read.

Ta misel predstavlja izhodišče delovanja združenja ABC (Accessible Books Consortium), ki se trudi za povečanje števila knjig, ki bi jih lahko brali slepi in slabovidni: knjige v brajici, v povečanem tisku, v zvočni obliki.
Eden izmed njihovih projektov je Inclusive Publishing, s katerim promovirajo pomembnost izdelave dostopnih elektronskih publikacij.
Prav to me je pritegnilo k raziskovanju njihove spletne strani. Kako izdelati spletne strani, dokumente, aplikacije, da bi jih lahko uporabljali vsi? Priporočam ogled naslednjih vodičev:

• An Introduction to Print Impairment
• Accessible Formats
• Accessibility Metadata
• Accessible Images
• EPUB 3 and accessibility

Accessible Books Consortium; Bringing books to persons with print disabilities

Brajica v štirih urah?

Sodobna tehnologija nemalokrat nadomešča brajico in jo izpodriva iz življenja slepih. Premalo se zavedamo dejstva, da poznavanje brajice pomeni prednost tako pri zaposlitvi kot pri akademski karieri slepih.

Po drugi strani pa prav novi tehnološki dosežki lahko pomagajo doseči lažje in hitrejše opismenjevanje v brajici. Najnovejši so rokavice, s katerimi se je možno naučiti pisati in brati brajico, medtem ko počneš nekaj drugega. Kako delujejo, je opisano v članku na strani Scienceworldreport.

www.scienceworldreport.com

Se je res mogoče naučiti brajice v štirih urah, kot je omenjeno v videu Passive Haptic Learning of Typing Skills Facilitated by Wearable Computers?

Zebra

Čez sedem let vse pride prav! Na ta pregovor sem se spomnila, ko me je kolegica letos spraševala o didaktični igri Sebran. Pred sedmimi leti sem jo našla na spletu in takoj prepoznala njeno uporabno vrednost za slabovidne učence. Sledila je akcija in igro sem prevedla v slovenščino.

Pogosto jo uporabljam pri osnovnem računalniškem opismenjevanju učencev. Opažam, da je priljubljena tudi pri drugih učiteljih, učenci pa jo želijo imeti tudi na domačih računalnikih.

Zato se mi po sedmih letih še vedno zdi smiselno širiti informacijo o tem programu. 

Meni programa

Kot prvo je pomembno to, da je dober kontrast, svetle črke na temnem ozadju. V nastavitvah programa je možno izbrati med malimi in velikimi tiskanimi črkami. Pri večini izmed dvanajstih iger je mogoče uporabljati tudi tipkovnico in ne samo miške.

Igre pri učencih razvijajo logično mišljenje, orientacijo, koordinacijo oko - roka, utrjujejo uporabo miške, urijo spomin in hitrost računanja. Zahtevnost računov, hitrost padanja črk in število slik pri Spominu se lahko prilagodi sposobnostim posameznika.

Jaz pa program največkrat uporabljam za utrjevanje desetprsnega tipkanja črk in številk.

Igre s številkami: Seštevanje, Odštevanje, Množenje, Koliko, 1+2 dež

Utrjevanje desetprsnega tipkanja črk je mogoče v igrah:
Prva črka, ABC dež, Črke padaja, Vislice

Igre Izberi sliko, Spomin, Besedni spomin omogočajo
urjenje spomina, orientacije na ekrasnki sliki in koordinacije oko-roka.

Namestitvena datoteka programa Sebran se nahaja na spletni strani http://www.wartoft.se/software/sebran/,  avtorica pa je Marianne Wartofft.

Prevedla sem še eno njeno igrico, Minisebran, ki je namenjena predšolskim otrokom, vendar o tem kdaj drugič.

Miška in njena mala šola računalništva

Prvi koraki v svet računalništva so najbolj zanimivi skozi igro. Miškina mala šola računalništva je že vrsto leto na razpolago malim nadobudnežem, menda že od leta 1997. Vendar cilji, ki jih zasleduje ta didaktična igra, nikoli ne pridejo iz mode:

• razvijanje logičnega mišljenja,
• razvijanje orientacije - zgoraj, spodaj, levo, desno,
• urjenje pri delu s smernimi tipkami,
• utrjevanje dela z miško,
• prehajanja iz ene zahtevnostne stopnje v drugo,
• zagon in zapiranje programa.

Takšne spretnosti so zelo ali še bolj pomembne za slabovidne učence. Kadar so barve dovolj kontrastne in liki ter pisava dovolj veliki, učenci niti ne potrebuje drugih prilagoditev. Drugače pa si lahko pomagajo s programi za povečavo ekranske slike.

Miškini mali šoli so se skozi leta pridružile še druge igre:

• Miškina šola računalništva
• Žoge
• Miška praznuje
• Mali radovednež
• Ključi
• Raziskujem v prometu
• Polžkovi koraki
• Potovanje med črkami
• Moja prva knjiga
• Potovanje med besedami
• Igrive številke 1
• Igrive številke 2
• Spoznajmo okolje 1
• Spoznajmo okolje 2

Opisane so na spletni strani podjetja Miška, od koder se jih lahko prenese na svoj računalnik. Izbor devetih igric je mogoče dobiti tudi na CD-ROMu z naslovom Miškin potep.

Miška - didaktične igre

Miška DIDA pa je e-gradivo, namenjeno učencem v dvojezičnih šolah. Ob ustreznih nastavitvah in povečavah jih lahko uporabljajo tudi slabovidni učenci, saj vzpodbujajo sistematično pregledovanje ekranske slike. To pa je zelo pomembna spretnost, ki jo bodo učenci potrebovali pri kasnejših "resnejših" nalogah.

Miška DIDA

Brajev telefon

V Angliji bodo začeli prodajati prvi brajev telefon za slepe.
Podjetje OwnPhone izdeluje telefone, ki slovijo po svoji enostavnosti in so predvsem namenjeni otrokom in starejšim. S tehnologijo 3D tiskalnika lahko naredijo popolnoma prilagodljivo vrhnjo stran telefona, ki si ga vsak lahko zamisli po svoje, tudi v brajici. Cena naj bi bila okrog 60 funtov.
Razveselili se ga bodo predvsem tisti, ki jim sodobna tehnologija, s pametnimi telefoni vred, (še) ni najbolj domača.

Brajevi telefoni v različnih barvah

GAAD - dan ozaveščanja o dostopnosti

15. maj 2014 je bil posvečen ozaveščanju o digitalni dostopnosti - GAAD (Global Accessibility Awareness Day). Ne vem, če sem to čisto prav prevedla. Vendar je bolj kot to pomembno sporočilo te ideje. Smisel dneva je v tem, da razmišljamo in opozarjamo, kako so spletne strani, ki jih uporabljamo, programi, aplikacije ali naprave, kot je na primer bankomat, dostopni ljudem s posebnimi potrebami.

Zanimivo je dejstvo, da je ta svetovna akcija nastala na osnovi zapisa, ki ga je Joe Devon objavil v blogu MySQLTalk.com. Glede na to, da velikokrat obupavamo in tožimo, da sami ne moremo prav ničesar storiti, je to vendarle lep zgled, da k boljši skupni prihodnosti lahko prispeva prav vsak posameznik.

Nič zato, če je 15. maj že mimo! Še vedno lahko vsak, ki kakorkoli sodeluje pri oblikovanju digitalnih medijev, preveri, kaj pomeni dostopnost:

• eno uro uporabljajte samo tipkovnico,
• poskusite povečati pisavo,
• preverite zadostnost barvnega konstasta,
• preverite vrstni red elementov...
• ... in ukrepajte.

Global Accessibility Awareness Day

FingerReader

Razvoj tehnologije vzpodbuja nove in nove ideje, ki bi lahko v praksi dobro zaživele. Zdi se mi, da je FingerReader ena izmed njih.

Majhna naprava, ki je nameščena na kazalec, skenira besedilo, ki ga kažemo s prstom, in ga pretvori v zvočno sintezo.  Ker še ne gre za potrošni izdelek, najbrž ni možnosti izbire jezika. 

Kot sem nekje zasledila, se v bližnji prihodnosti napoveduje največji napredek prav v razvoju tako imenovane "Wearable Technology", kamor spada tudi ta prstan.

FingerReader

Združevanje moči

Podjetje Ai Squared, ki je poznano po programu za slabovidne ZoomText, se je pred kratkim združilo s podjetjem GW Micro, ki izdeluje bralnik ekranske slike Window-Eyes. Bolj natančno, GW Micro je postal del skupine Ai Squaired.

Okrepljeno podjetje namerava izboljšati podporo tako slabovidnim kot slepim uporabnikom računalnikov.

Upam, da bo ZoomText obdržal kvaliteto in da bo postal dostopnješi. Mislim na ceno.

Window-Eyes pa je letos že presenečal. V januarju so objavili novico, da ga uporabniki Microsoft Office 2010 lahko uporabljajo brazplačno: http://www.windoweyesforoffice.com.

Po januarski raziskavi WebAIM med slepimi Windows-Eyes zaseda drugo mesto s 6,7 %. Na prvem mestu je trdno zasidran Jaws s 60 %. Ne bojim se trditi, da je v Sloveniji ta odstotek kar blizu 100 %.

Pri slabovidnih pa velja ZoomText za številko ena, o čemer priča lanska anketa WebAIM.

ZoomText

Window - Eyes

Preprostost Gmail-a

Čisto slučajno sem na svojem računalniku odprla spletno stran storitve Gmail, ki mi ni bila prav nič znana. Najprej začudenje, kaj je narobe s mojim Gmail-om, potem sem pa ugotovila, da gre za najbolj preprosto obliko priljubljene spletne storitve, ki je v osnovi namenjena mobilnim napravam.

Zaporedno besedilo in povezave so edini elementi na tej strani. Bralnik ekranske slike Jaws razkrije še bližnjične tipke za osnovna opravila, kot so ustvarjanje novega sporočila (alt+shift+8), odgovori (alt+shift+1) ...

Res preprost uporabniški vmesnik, ki ga slepim in slabovidnim ne bo težko osvojiti.
Najde se naslovu m.gmail.com ali pa na mail.google.com/mail/x/.

Fittle - zanimivo učenje brajice

4. januarja je bila obletnica rojstva Louisa Brailla, izumitelja pisave za slepe. Takšen dan ponuja priložnost, da se opozori na pomembnost brajice, na potrebo po tiskanju gradiv v brajici in omogočanju enakih možnosti branja in učenja za slepe. 

Čeprav sodobna tehnologija omogoča veliko lažje produciranje gradiv v brajici kot je bilo to možno včasih, je dejstvo, da je teh gradiv še vedno premalo. 

Zanimiv poskus prihaja iz Indije. Gre za 3D sestavljanko, opremljeno z brajevimi znaki. Otrok spoznava nove besede s sestavljanjem oblik. Na posameznem delčku je brajev znak in ko je celota sestavljena, je sestavljena tudi beseda. Na spletni strani Fittle je predstavljen primer z obliko ribe. Sestavljenka ima štiri dele, tako kot tudi beseda (v angleščini fish).

Učenje brajice s takšno "igrico" postane bolj zanimivo, razvija pa tudi predstavnostni svet otroka. 

Projekt naj bi ponujal datoteke za tiskanje sestavljank na 3D tiskalnikih. Za začetek je to samo riba. Pa tudi v slovenščini jih še ni. Ideja je pa dobra!

Pogled v prihodnost

Ob koncu leta sem izbrala nekaj letošnjih spletnih objav, ki opisujejo, kaj tehnologija omogoča slepim in tudi to, kaj si lahko obetamo v prihodnosti. Mogoče pa je prihodnost že tu!

• Pametna očala, ki bi lahko bila v pomoč slepim v neznanem okolju
• Kako tehnologija spreminja življenja slepih (možnosti branja, avto za slepe, pametni telefoni za slepe, fotografiranje, protetično oko, heptični čevlji, kino za slepe)
• Taktilni prikaz 3D oblik na zaslonih na dotik
• Tiskanje 3D oblik
• Dosežek znanstvenikov pri razvoju fotoreceptorjev iz izvornih celic
  

WordTalk

Pred nekaj leti sem prvič preizkusila dodatek za Word, ki spremeni besedilo v govor. Takrat sem uporabljala Word 2003, ki je po mojem mnenju imel prijaznejše menije kot sodobnejše različice. Namestitev dodatka WordTalk je bila enostavna, delovanje pa ravno tako. S posodobitvijo Worda v različico 2007 sem morala namestiti nov WordTalk, kar ni šlo preveč gladko, vse težave pa so se lahko razrešile s pomočjo jasnih navodil. Žal se po vsaki posodobitvi operacijskega sistema pojavlja napaka ‘Compile Error in Hidden Module: This Document’, kar je precej moteče.

WordTalk je rezultat Call Scotland v okviru Edinburške univerze.

Nekaj lastnosti dodatka

Orodna vrstica

Izgled orodne vrstice, ki se v Wordu 2007 skriva na strani Dodatki:

Bližnjične tipke

• alt+1: beri od kurzorja naprej
• alt+2: beri cel odstavek
• alt+3: beri stavek
• alt+4: beri besedo
• alt+5: beri izbrano besedilo
• alt+6: prekini branje
• alt+7: nastavitve

Shrani zvočno datoteko

Postopek shranjevanje zvočne datoteke – s tipkovnico:

• trak, stran Dodatki, s tipko TAB do ustreznega ukaza – Save sound files.
• alt, K, Y08

Otok z igricami

Šolske skrbi so nas že precej zasule in poletje se zdi daleč stran. Otroci pa si ga lahko prikličejo z igrico, ki ji rečem kar “Otok z igricami”.

Je ena redkih računalniških igric, s katero se lahko igrajo slepi otroci. Računalniško predznanje ni potrebno. Otroci potrebujejo le opis otoka in navodila, katere tipke naj uporabljajo.

Pa pojdimo na “otok” All Abillities ePlayground!

Po otoku nas vodi morska zvezda po imenu BoddyFly. Žal zna govoriti samo angleško. S tipkami od 0 do 9 odkrivamo, kaj se na otoku dogaja. Tipka 4 na primer odkrije pajka, ki se guga pod palmo, s tipko 0 pa prikličemo morskega konjička, ki zaigra na trobento in se potem spet skrije v morje.

Otok z igricami

Najbolj so zanimive igrice, ki se skrivajo na otoku. Štiri so, ena med njimi ni prilagojena za slepe.

Memory – odkrivanje parov

Pari se skrivajo pod tipkami Q, W, E, R, T in A, S, D, F, G. Igra bi bila še boljša, če se pari ne bi ponavljali. Otroci to zelo hitro ugotovijo.

Memory

TrixMix – snemanje skladb

S tipkami od 0 do 9 lahko izbiramo različne zvoke, tudi več hkrati. S tipko R se začne snemanje, s tipko S se ustavi, s tipko P se mix ponovno predvaja.

TrixMix

IbisBuster – iskanje predmetov na plaži

Po plaži se sprehajamo s smernimi tipkami. Če naletimo na predmete, dobimo točko. Včasih pa predmet hoče vzeti ptič ibis, ki ga je treba prepoditi s preslednico.

IbisBuster

Mojim učencem je igrica zelo všeč in me pogosto spomnijo nanjo.
Še nasvet: če tipke ne delujejo, je najbrž treba uporabiti drug brskalnik.

Uporaba bližnjičnih tipk

Svoje slabovidne učence pogosto opozarjam, naj raje uporabljajo bližnjice preko tipkovnice namesto miške. Razlagam, da bodo hitrejši, bolj učinkoviti pri delu z računalnikom.

Očitno nisem edina pri prepričevanju in niso samo slepi in slabovidni tisti, ki z bližnjicami pridobijo. Ocenjuje se, da uporaba bližnjic preko tipkovnice lahko posamezniku prihrani kar osem delovnih dni na leto!

by AmExOPENForum.
Explore more infographics like this one on the web’s largest information design community – Visually.

VIP PDF-Reader

Švicarji so letos izdelali program za branje dostopnih pdf dokumentov, ki je namenjen slabovidnim uporabnikom. Imenuje se VIP PDF-Reader. VIP je kratica za Visually Impaired People.

Program je prosto dostopen in se lahko prenese iz spletne strani:

Namestitev je preprosta. Po prenosu datoteko “odpakiramo” v mapo, ki jo sami določimo in zaženemo VIP_Reader_english.

Uporabniško okno z odprtim dokumentom zgleda takole:

Velikost besedila se spreminja s tipkama +in -. V meniju Profile se spreminja barvna shema. V meniju View je možno spremeniti vrsto pisave, prilagoditi orodno vrstico in še marsikaj. Seznam bližnjic se pokliče s tipko ?, polje za iskanje pa s tipko /.

Profile

View

V vsebinskem delu okna je prikazano samo besedilo pdf dokumenta. Namesto slik in tabel je prikazana ustrezna ikona, ki odpre sliko ali tabelo v svojem oknu.

Ikona za sliko

Ikona za tabelo

Poudariti je treba, da program omogoča pregledovanje DOSTOPNIH pdf dokumentov. Kaj to pomeni? Vsebovati morajo oznake (tags), ki dajejo informacijo o strukturi dokumenta. Identificirajo posamezne elemente v dokumentu, kot so slike, tabele, naslovi, povezave.  Zdaj že veliko programov omogoča kreiranje dostopnih pdf dokumentov, med njimi tudi Word.

Balabolka

Zdaj pa nekaj ruskega! Beseda “balabolka” v slovenščini pomeni “blebetač” ali “blebetavka”. Torej nekdo, ki kar naprej govori. Prav primerno ime za program, ki ga bom predstavila.

Balabolka je program, ki pretvarja besedilo v govor (Text-To-Speech, TTS). Upošteva vse zvočne sinteze, ki so nameščene na računalniku. Besedilo pretvarja v zvočni zapis v enem izmed naslednjih oblik: WAV, MP3, MP4, WMA.

Program je izdelal ruski programer Ilya Morozov. Ker je njegov paradni konj program Cross+A, ki ga je izdelal skupaj s kolegom matematikom, in ki mu očitno prinaša kar nekaj denarja, je Balabolko dal v prosto uporabo. Super za nas, uporabnike!

In kako deluje?

Namestitev programa je enostavna. Na voljo je več jezikov za uporabniški vmesnik, žal pa ne slovenskega. Najbolje je izbrati angleščino.

Besedilo, ki ga želimo pretvoriti v zvočni zapis, lahko odpremo kot datoteko (doc, pdf, …) direktno iz menija File, lahko ga prilepimo ali natipkamo.

S tipko TAB je možno doseči vsa pomembna polja: izbiro govorca, hitrost in višino glasu. To lahko izbiramo tudi preko menija Options ali z uporabo bližnjičnih tipk.

Z gumbom Read Aloud (play) oziroma s tipko F5 se zažene govorec. Prebrano besedilo se na ekranu sproti označuje.

Barvo besedila in ozadja je možno spremeniti, prav tako tudi vrsto in velikost pisave. v meniju View je poleg teh lastnosti možno spremeniti tudi celoten izgled uporabniškega vmesnika.

Bistvo programa je v kreiranju zvočne datoteke, ki se jo prenaša in posluša kjerkoli. Govorca je treba ustaviti, potem pa v meniju File zagnati ukaz Save audio File (ctrl + W).

Datoteko prenesemo na telefon, damo slušalke na ušesa in gremo na sprehod  Ven v naravo!

Program Balabolka je enostavno uporabljati. Uporabnik si lahko povsem prilagodi izgled, upravlja ga lahko samo s tipkovnico. To pa je bistveno za slepe in slabovidne uporabnike.

Dodatna vrednost programa je tudi možnost prenosne različice, ki se namesti na USB ključek in se lahko uporablja na katerem koli računalniku.

Bolj podrobno je program opisan na spletni strani http://www.cross-plus-a.com/balabolka.htm.