Prednosti bralnika zaslona NVDA

Bralnik zaslona NVDA je v lanskem letu skoraj dohitel Jaws. Govorim o razširjenosti programa po podatkih ankete iz avgusta 2015. Počasi NVDA pridobiva svoje zagovornike tudi v Sloveniji, ki pa bi jih lahko prešteli na prste ene roke.

Pogosto se sliši mnenje, da se NVDA pri branju spletnih strani obnese bolje kot njegovi konkurenti. Eno takšnih mnenj je objavljeno na spletni strani WebAIM.
Avtor navaja prednosti programa:

• NVDA je dobro odziven,
• brezplačen,
• sproti se posodablja,
• pove dejansko vsebino spletne strani (ne ugiba imen manjkajočih oznak).

Dodala bi še eno prednost. Program je preveden v slovenščino.
Ker ima vsaka palica dva konca, moram omeniti tudi slabosti:

• težave pri uporabi starejših brajevih vrstic (na primer Alva Satellite),
• zaostajanje pri daljši neprekinjeni uporabi Worda,
• na brajevi vrstici ne prikazuje podčrtanih besed.

Kakšne pa so vaše izkušnje pri uporabi NVDA?

Združevanje moči

Podjetje Ai Squared, ki je poznano po programu za slabovidne ZoomText, se je pred kratkim združilo s podjetjem GW Micro, ki izdeluje bralnik ekranske slike Window-Eyes. Bolj natančno, GW Micro je postal del skupine Ai Squaired.

Okrepljeno podjetje namerava izboljšati podporo tako slabovidnim kot slepim uporabnikom računalnikov.

Upam, da bo ZoomText obdržal kvaliteto in da bo postal dostopnješi. Mislim na ceno.

Window-Eyes pa je letos že presenečal. V januarju so objavili novico, da ga uporabniki Microsoft Office 2010 lahko uporabljajo brazplačno: http://www.windoweyesforoffice.com.

Po januarski raziskavi WebAIM med slepimi Windows-Eyes zaseda drugo mesto s 6,7 %. Na prvem mestu je trdno zasidran Jaws s 60 %. Ne bojim se trditi, da je v Sloveniji ta odstotek kar blizu 100 %.

Pri slabovidnih pa velja ZoomText za številko ena, o čemer priča lanska anketa WebAIM.

ZoomText

Window - Eyes

NVDA v slovenščini

Vsak prevod uporabnega programa v slovenščino zasluži čim več reklame. Če gre za čitalec ali bralec zaslona, pa še sploh.

Slovenjenja programa NVDA se je lotil Jožef Gregorc.

Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na: http://www.nvda-project.org. Podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova: nvda_slo@googlegroups.com. Spletna stran skupine pa je na naslovu: http://groups.google.com/group/nvda_slo.

Zelo dobra novica!

Anketa o uporabi čitelcev zaslona

Pred kratkim sem naletela na objavo rezultatov ankete o uporabi čitalcev zaslona(screenreader-jev). Čitalec zaslona je program, ki vsebino ekranske slike interpretira v besedilnem zaporedju. To besedilo se lahko predstavi v zvočni obliki ali pa na brajevi vrstici. Je najpomembnejši pripomoček, ki slepim omogoča uporabljati računalnik in internet.

Kljub temu, da je bila večina anketirancev iz ZDA, rezultati potrjujejo domneve in izkušnje, ki jih pridobivam pri svojem delu s slepimi.

Več kot polovica vprašanih se je štela med naprednejše uporabnike screenreaderjev in naprednejše uporabnike interneta. Večina jih uporablja namizni računalnik, pa tudi prenosni računalnik. Tudi mobilne naprave so zelo razširjene (60%), vendar v glavnem samo kot dodatna naprava. Med njimi prevladujejo iPhone, iPad, iPod.

Skoraj 90 % uporablja operacijski sistem Windows. Med screenreaderji je močno na prvem mestu Jaws (skoraj polovica). Vendar se v zadnjem času število uporabnikov Jawsa zmanjšuje, v glavnem na račun prostodostopnega programa NVDA, pa tudi Applovega VoiceOver.

Za brskanje po internetu več kot polovica uporabnikov screenreaderjev uporablja Internet Explorer, 20 % Firefox, ostalim brskalnikom pa pripada precej manjši delež.

Polovica jih meni, da so spletne socialne storitve “nekako” dostopne. Samo četrtina uporablja ARIA Landmarks. Znanje in uporaba tega področja počasi napreduje. Za iskanje informacij na spletnih straneh še vedno prevladuje navigacija po naslovih.

Največje težave, na katere slepi uporabniki naletijo na internetu, so:

1. nedostopnost Flash vsebin
2. CAPTCHA
3. nesmiselne povezave in gumbi
4. slike brez alternativnega besedila
5. nepričakovano spreminjanje vsebine ekrana
6. zapleteni obrazci
7. ni podpore za tipkovnico
8. ni naslovov ali pa so neprimerni
9. preveč povezav
10. zapletene tabele
11. na spletnem mestu ni omogočena funkcija iskanja
12. ni povezave “skoči na glavno vsebino” ali “preskoči kazalo vsebine”