Iz slike v besedilo

Za skeniranje manj obsežnih gradiv sem skener že pred časom zamenjala za telefon.
Ni težko najti aplikacijo, s katero dokument dokaj dobro pretvoriš v elektronsko obliko. Problem je nastal, če sem hotela sliko besedila pretvoriti v besedilo za urejanje. V večini programov namreč ni bilo podpore za slovenski jezik.
Rešitev sem našla v dveh brezplačnih storitvah.

Prva je aplikacija Microsoft Lens.

Izmed več možnosti uporabe te aplikacije bom izpostavila le eno: slikanje besedila in nato shranjevanje v Word. Na ta način se zgodi avtomatična optična razpoznava besedila. Pogoj za to je, da je na telefon nameščena tudi aplikacija Microsoft Word. Dokument se shrani v oblak OneDrive.

Druga možnost je Google Drive.

Skenirano sliko prenesi v Goole Drive. Namesto da jo odpreš, uporabi ukaz Za odpiranje uporabi in nato izberi Google Dokument. Samodejno se izvede optična razpoznava besedila (OCR) in besedilo lahko urediš v storitvi Google Dokument. Deluje tudi za PDF dokumente.

V obeh primerih lahko besedilo kopiraš, shraniš na svoj računalnik, pošlješ po elektrosnki pošti...
Na tak način je možno hitro urediti krajša gradiva, da postanejo dostopna za slepe in slabovidne.

Kako izdelati dostopne elektronske publikacije

Imagine...
living in a world where you could not obtain the books that you wanted to read.

Ta misel predstavlja izhodišče delovanja združenja ABC (Accessible Books Consortium), ki se trudi za povečanje števila knjig, ki bi jih lahko brali slepi in slabovidni: knjige v brajici, v povečanem tisku, v zvočni obliki.
Eden izmed njihovih projektov je Inclusive Publishing, s katerim promovirajo pomembnost izdelave dostopnih elektronskih publikacij.
Prav to me je pritegnilo k raziskovanju njihove spletne strani. Kako izdelati spletne strani, dokumente, aplikacije, da bi jih lahko uporabljali vsi? Priporočam ogled naslednjih vodičev:

• An Introduction to Print Impairment
• Accessible Formats
• Accessibility Metadata
• Accessible Images
• EPUB 3 and accessibility

Accessible Books Consortium; Bringing books to persons with print disabilities

GAAD - dan ozaveščanja o dostopnosti

15. maj 2014 je bil posvečen ozaveščanju o digitalni dostopnosti - GAAD (Global Accessibility Awareness Day). Ne vem, če sem to čisto prav prevedla. Vendar je bolj kot to pomembno sporočilo te ideje. Smisel dneva je v tem, da razmišljamo in opozarjamo, kako so spletne strani, ki jih uporabljamo, programi, aplikacije ali naprave, kot je na primer bankomat, dostopni ljudem s posebnimi potrebami.

Zanimivo je dejstvo, da je ta svetovna akcija nastala na osnovi zapisa, ki ga je Joe Devon objavil v blogu MySQLTalk.com. Glede na to, da velikokrat obupavamo in tožimo, da sami ne moremo prav ničesar storiti, je to vendarle lep zgled, da k boljši skupni prihodnosti lahko prispeva prav vsak posameznik.

Nič zato, če je 15. maj že mimo! Še vedno lahko vsak, ki kakorkoli sodeluje pri oblikovanju digitalnih medijev, preveri, kaj pomeni dostopnost:

• eno uro uporabljajte samo tipkovnico,
• poskusite povečati pisavo,
• preverite zadostnost barvnega konstasta,
• preverite vrstni red elementov...
• ... in ukrepajte.

Global Accessibility Awareness Day

Preprostost Gmail-a

Čisto slučajno sem na svojem računalniku odprla spletno stran storitve Gmail, ki mi ni bila prav nič znana. Najprej začudenje, kaj je narobe s mojim Gmail-om, potem sem pa ugotovila, da gre za najbolj preprosto obliko priljubljene spletne storitve, ki je v osnovi namenjena mobilnim napravam.

Zaporedno besedilo in povezave so edini elementi na tej strani. Bralnik ekranske slike Jaws razkrije še bližnjične tipke za osnovna opravila, kot so ustvarjanje novega sporočila (alt+shift+8), odgovori (alt+shift+1) ...

Res preprost uporabniški vmesnik, ki ga slepim in slabovidnim ne bo težko osvojiti.
Najde se naslovu m.gmail.com ali pa na mail.google.com/mail/x/.

Dostopnost spletnih strani se začne pri oblikovanju

Plakat “WebAccessibility for Designers” sem našla na spletni strani http://webaim.org/resources/designers/. Na plakatu so zajeti dejavniki, na katere bi morali biti oblikovalci spletnih strani pozorni.

Ker opozarjanje na to problematiko ni nikoli odveč, objavljam plakat tudi v mojem blogu:

Opis plakata

Dostopnost spletnih strani se začne pri oblikovanju:

• Dovolj zgodaj načrtuj strukturo naslovov. Celotna vsebina in oblika naj bo organizirana v logično strukturo naslovov.
• Dobro premisli, kakšen je vrstni red branja. Vrstni red branja naj bi bil enak kot vizualni vrstni red.
• Uporabi primerne kontraste. Še posebej bodi pozoren pri svetlih odtenkih sive, oranžne in rumene.
• Uporabi “True Type” fonte. Takšni fonti se bolje povečujejo, naložijo se hitreje, prevajanje je lažje. Uporabljaj CSS za dodajanje stilov.
• Bodi previden pri uporabi besed z velikimi tiskanimi črkami (CAPS). Besedilo z velikimi tiskanimi črkami se težje bere, tudi bralniki ekrana pa lahko preberejo nepravilno.
• Uporabi primerno velikost pisave. Velikost pisave je odvisna od vrste pisave, vendar naj ne bo manjša od 10 pt.
• Pazi na dolžino vrstice. Naj ne bodo predolge in ne prekratke.
• Povezave naj bodo razločne. Povezave naj se ločijo od teksta s podčrtovanjem ali drugim poudarkom. Vendar ne samo z drugo barvo.
• Oblikuj vidno označbo trenutne pozicije. Premikanje med povezavami s tipkovnico naj bo tudi vidno označeno. Uporabi standardno črtkano obrobo povezave, ali pa kakšno drugo nebarvno oznako.
• Uporabi povezavo “Skoči na glavno vsebino”. Povezava naj bo na začetku strani. Lahko je skrita, vendar se prikaže, ko se doseže s tipkovnico.
• Besedilo povezave naj ima ustrezen pomen. V povezavah se izogibaj besedilu “Klikni tukaj”. Tudi besedila povezav, kot na primer “Več” ali “Nadaljuj”, niso vedno primerna.
• Pazljivo uporabljaj videe, animacije in zvočne posnetke. Če že, potem dodaj gumbe play/pause. Ne uporabljaj bliskajočih efektov: lahko povzročijo napade.
• Ne opiraj se samo na barve. Nekateri uporabniki ne razločijo barv. Barve naj ne bodo edini način, s katerim je predstavljena informacija.
• Kontrolniki v obrazcih naj bodo dostopni. Določi jim opisna imena in navodila. Preveri veljavnostna pravila in mehanizme obnovitve stanja.

Pri prevajanju tega plakata sem postala pozorna na povezave na mojem blogu. Od navadnega besedila se razlikujejo samo po barvi – svetlo modra. Od zdaj naprej bom to popravila. S podčrtovanjem.

Principi dostopnega dizajna

Pripravljam se na predstavitev “Kako slepi in slabovidni uporabljajo internet”, ki bo namenjena oblikovalcem spletnih strani.

Zelo mi je v pomoč spletna stran Web Accessibility In Mind. Na razpolago so tudi prevodi v slovenskem jeziku.

Še bolj karatko in jedrnato je principe dostopnega dizajna težko našteti:

• Alternativno besedilo
• Glava podatkovne tabele
• Dostopni obrazci
• Smiselna imena povezav
• Podnapisi multimedijskih vsebin
• Dostopnost ne-HTML vsebin (pdf, Word, …)
• Preskok ponavljajočih elementov
• Ne samo barve
• Razumljivo in enostavno za branje
• Dostopen Javascript
• V skladu s standardi (HTML, CSS)

eSova

Večinoma so spletne storitve, ki koristijo slepim in slabovidnim uporabnikom spleta, tujega izvora. eSova pa je izdelek domače izdelave.

Storitev oglašuje Tovarna idej kot edinstveni sistem, ki omogoča slepim in slabovidnim brskanje po spletnih straneh. Predvsem podjetjem ponuja možnost, da omogočijo dostop do svojih spletnih strani tudi slepim in slabovidnim. Izdelajo novo spletno stran, ki zadošča vsem kriterijem dostopnosti. Na prvotno spletno stran pa se doda samo povezava do te nove dostopne spletne strani.

Na prvi strani eSove se nahaja tudi test, kjer se za vsako spletno stran lahko preveri, ali vsebuje napake glede dostopnosti.

Preverila sem, kako se na tem testu odreže moj blog.

V obrazec se vnese naslov spletne strani.

eSova – prvi korak

Po kliku na gumb Pokaži rezultate se po nekaj sekundah pojavi rezultat – število napak.

eSova – drugi korak

Na mojem blogu sta dve napaki. Fino bi bilo, če bi pisalo, kakšne vrste sta. Tisti, ki napak ne znajo poiskati in odpraviti sami, lahko pošljejo povpraševanje eSovi in počakajo na elektronsko pošto, kjer bodo izvedeli za pogoje eSovine ponudbe.

Vsekakor dobra ideja, ki jo je treba širiti med slovenskimi podjetji. Kot pravijo pri eSovi, je treba podpirati družbeno odgovornost tudi na spletu.