Otok z igricami

Šolske skrbi so nas že precej zasule in poletje se zdi daleč stran. Otroci pa si ga lahko prikličejo z igrico, ki ji rečem kar “Otok z igricami”.

Je ena redkih računalniških igric, s katero se lahko igrajo slepi otroci. Računalniško predznanje ni potrebno. Otroci potrebujejo le opis otoka in navodila, katere tipke naj uporabljajo.

Pa pojdimo na “otok” All Abillities ePlayground!

Po otoku nas vodi morska zvezda po imenu BoddyFly. Žal zna govoriti samo angleško. S tipkami od 0 do 9 odkrivamo, kaj se na otoku dogaja. Tipka 4 na primer odkrije pajka, ki se guga pod palmo, s tipko 0 pa prikličemo morskega konjička, ki zaigra na trobento in se potem spet skrije v morje.

Otok z igricami

Najbolj so zanimive igrice, ki se skrivajo na otoku. Štiri so, ena med njimi ni prilagojena za slepe.

Memory – odkrivanje parov

Pari se skrivajo pod tipkami Q, W, E, R, T in A, S, D, F, G. Igra bi bila še boljša, če se pari ne bi ponavljali. Otroci to zelo hitro ugotovijo.

Memory

TrixMix – snemanje skladb

S tipkami od 0 do 9 lahko izbiramo različne zvoke, tudi več hkrati. S tipko R se začne snemanje, s tipko S se ustavi, s tipko P se mix ponovno predvaja.

TrixMix

IbisBuster – iskanje predmetov na plaži

Po plaži se sprehajamo s smernimi tipkami. Če naletimo na predmete, dobimo točko. Včasih pa predmet hoče vzeti ptič ibis, ki ga je treba prepoditi s preslednico.

IbisBuster

Mojim učencem je igrica zelo všeč in me pogosto spomnijo nanjo.
Še nasvet: če tipke ne delujejo, je najbrž treba uporabiti drug brskalnik.

Uporaba bližnjičnih tipk

Svoje slabovidne učence pogosto opozarjam, naj raje uporabljajo bližnjice preko tipkovnice namesto miške. Razlagam, da bodo hitrejši, bolj učinkoviti pri delu z računalnikom.

Očitno nisem edina pri prepričevanju in niso samo slepi in slabovidni tisti, ki z bližnjicami pridobijo. Ocenjuje se, da uporaba bližnjic preko tipkovnice lahko posamezniku prihrani kar osem delovnih dni na leto!

by AmExOPENForum.
Explore more infographics like this one on the web’s largest information design community – Visually.

VIP PDF-Reader

Švicarji so letos izdelali program za branje dostopnih pdf dokumentov, ki je namenjen slabovidnim uporabnikom. Imenuje se VIP PDF-Reader. VIP je kratica za Visually Impaired People.

Program je prosto dostopen in se lahko prenese iz spletne strani:

Namestitev je preprosta. Po prenosu datoteko “odpakiramo” v mapo, ki jo sami določimo in zaženemo VIP_Reader_english.

Uporabniško okno z odprtim dokumentom zgleda takole:

Velikost besedila se spreminja s tipkama +in -. V meniju Profile se spreminja barvna shema. V meniju View je možno spremeniti vrsto pisave, prilagoditi orodno vrstico in še marsikaj. Seznam bližnjic se pokliče s tipko ?, polje za iskanje pa s tipko /.

Profile

View

V vsebinskem delu okna je prikazano samo besedilo pdf dokumenta. Namesto slik in tabel je prikazana ustrezna ikona, ki odpre sliko ali tabelo v svojem oknu.

Ikona za sliko

Ikona za tabelo

Poudariti je treba, da program omogoča pregledovanje DOSTOPNIH pdf dokumentov. Kaj to pomeni? Vsebovati morajo oznake (tags), ki dajejo informacijo o strukturi dokumenta. Identificirajo posamezne elemente v dokumentu, kot so slike, tabele, naslovi, povezave.  Zdaj že veliko programov omogoča kreiranje dostopnih pdf dokumentov, med njimi tudi Word.

Balabolka

Zdaj pa nekaj ruskega! Beseda “balabolka” v slovenščini pomeni “blebetač” ali “blebetavka”. Torej nekdo, ki kar naprej govori. Prav primerno ime za program, ki ga bom predstavila.

Balabolka je program, ki pretvarja besedilo v govor (Text-To-Speech, TTS). Upošteva vse zvočne sinteze, ki so nameščene na računalniku. Besedilo pretvarja v zvočni zapis v enem izmed naslednjih oblik: WAV, MP3, MP4, WMA.

Program je izdelal ruski programer Ilya Morozov. Ker je njegov paradni konj program Cross+A, ki ga je izdelal skupaj s kolegom matematikom, in ki mu očitno prinaša kar nekaj denarja, je Balabolko dal v prosto uporabo. Super za nas, uporabnike!

In kako deluje?

Namestitev programa je enostavna. Na voljo je več jezikov za uporabniški vmesnik, žal pa ne slovenskega. Najbolje je izbrati angleščino.

Besedilo, ki ga želimo pretvoriti v zvočni zapis, lahko odpremo kot datoteko (doc, pdf, …) direktno iz menija File, lahko ga prilepimo ali natipkamo.

S tipko TAB je možno doseči vsa pomembna polja: izbiro govorca, hitrost in višino glasu. To lahko izbiramo tudi preko menija Options ali z uporabo bližnjičnih tipk.

Z gumbom Read Aloud (play) oziroma s tipko F5 se zažene govorec. Prebrano besedilo se na ekranu sproti označuje.

Barvo besedila in ozadja je možno spremeniti, prav tako tudi vrsto in velikost pisave. v meniju View je poleg teh lastnosti možno spremeniti tudi celoten izgled uporabniškega vmesnika.

Bistvo programa je v kreiranju zvočne datoteke, ki se jo prenaša in posluša kjerkoli. Govorca je treba ustaviti, potem pa v meniju File zagnati ukaz Save audio File (ctrl + W).

Datoteko prenesemo na telefon, damo slušalke na ušesa in gremo na sprehod  Ven v naravo!

Program Balabolka je enostavno uporabljati. Uporabnik si lahko povsem prilagodi izgled, upravlja ga lahko samo s tipkovnico. To pa je bistveno za slepe in slabovidne uporabnike.

Dodatna vrednost programa je tudi možnost prenosne različice, ki se namesti na USB ključek in se lahko uporablja na katerem koli računalniku.

Bolj podrobno je program opisan na spletni strani http://www.cross-plus-a.com/balabolka.htm.

NVDA v slovenščini

Vsak prevod uporabnega programa v slovenščino zasluži čim več reklame. Če gre za čitalec ali bralec zaslona, pa še sploh.

Slovenjenja programa NVDA se je lotil Jožef Gregorc.

Več informacij in svojo kopijo NVDA dobite na: http://www.nvda-project.org. Podporna skupina za NVDA v slovenskem jeziku pa se odziva z naslova: nvda_slo@googlegroups.com. Spletna stran skupine pa je na naslovu: http://groups.google.com/group/nvda_slo.

Zelo dobra novica!

Anketa o uporabi čitelcev zaslona

Pred kratkim sem naletela na objavo rezultatov ankete o uporabi čitalcev zaslona(screenreader-jev). Čitalec zaslona je program, ki vsebino ekranske slike interpretira v besedilnem zaporedju. To besedilo se lahko predstavi v zvočni obliki ali pa na brajevi vrstici. Je najpomembnejši pripomoček, ki slepim omogoča uporabljati računalnik in internet.

Kljub temu, da je bila večina anketirancev iz ZDA, rezultati potrjujejo domneve in izkušnje, ki jih pridobivam pri svojem delu s slepimi.

Več kot polovica vprašanih se je štela med naprednejše uporabnike screenreaderjev in naprednejše uporabnike interneta. Večina jih uporablja namizni računalnik, pa tudi prenosni računalnik. Tudi mobilne naprave so zelo razširjene (60%), vendar v glavnem samo kot dodatna naprava. Med njimi prevladujejo iPhone, iPad, iPod.

Skoraj 90 % uporablja operacijski sistem Windows. Med screenreaderji je močno na prvem mestu Jaws (skoraj polovica). Vendar se v zadnjem času število uporabnikov Jawsa zmanjšuje, v glavnem na račun prostodostopnega programa NVDA, pa tudi Applovega VoiceOver.

Za brskanje po internetu več kot polovica uporabnikov screenreaderjev uporablja Internet Explorer, 20 % Firefox, ostalim brskalnikom pa pripada precej manjši delež.

Polovica jih meni, da so spletne socialne storitve “nekako” dostopne. Samo četrtina uporablja ARIA Landmarks. Znanje in uporaba tega področja počasi napreduje. Za iskanje informacij na spletnih straneh še vedno prevladuje navigacija po naslovih.

Največje težave, na katere slepi uporabniki naletijo na internetu, so:

1. nedostopnost Flash vsebin
2. CAPTCHA
3. nesmiselne povezave in gumbi
4. slike brez alternativnega besedila
5. nepričakovano spreminjanje vsebine ekrana
6. zapleteni obrazci
7. ni podpore za tipkovnico
8. ni naslovov ali pa so neprimerni
9. preveč povezav
10. zapletene tabele
11. na spletnem mestu ni omogočena funkcija iskanja
12. ni povezave “skoči na glavno vsebino” ali “preskoči kazalo vsebine”

Dostopnost spletnih strani se začne pri oblikovanju

Plakat “WebAccessibility for Designers” sem našla na spletni strani http://webaim.org/resources/designers/. Na plakatu so zajeti dejavniki, na katere bi morali biti oblikovalci spletnih strani pozorni.

Ker opozarjanje na to problematiko ni nikoli odveč, objavljam plakat tudi v mojem blogu:

Opis plakata

Dostopnost spletnih strani se začne pri oblikovanju:

• Dovolj zgodaj načrtuj strukturo naslovov. Celotna vsebina in oblika naj bo organizirana v logično strukturo naslovov.
• Dobro premisli, kakšen je vrstni red branja. Vrstni red branja naj bi bil enak kot vizualni vrstni red.
• Uporabi primerne kontraste. Še posebej bodi pozoren pri svetlih odtenkih sive, oranžne in rumene.
• Uporabi “True Type” fonte. Takšni fonti se bolje povečujejo, naložijo se hitreje, prevajanje je lažje. Uporabljaj CSS za dodajanje stilov.
• Bodi previden pri uporabi besed z velikimi tiskanimi črkami (CAPS). Besedilo z velikimi tiskanimi črkami se težje bere, tudi bralniki ekrana pa lahko preberejo nepravilno.
• Uporabi primerno velikost pisave. Velikost pisave je odvisna od vrste pisave, vendar naj ne bo manjša od 10 pt.
• Pazi na dolžino vrstice. Naj ne bodo predolge in ne prekratke.
• Povezave naj bodo razločne. Povezave naj se ločijo od teksta s podčrtovanjem ali drugim poudarkom. Vendar ne samo z drugo barvo.
• Oblikuj vidno označbo trenutne pozicije. Premikanje med povezavami s tipkovnico naj bo tudi vidno označeno. Uporabi standardno črtkano obrobo povezave, ali pa kakšno drugo nebarvno oznako.
• Uporabi povezavo “Skoči na glavno vsebino”. Povezava naj bo na začetku strani. Lahko je skrita, vendar se prikaže, ko se doseže s tipkovnico.
• Besedilo povezave naj ima ustrezen pomen. V povezavah se izogibaj besedilu “Klikni tukaj”. Tudi besedila povezav, kot na primer “Več” ali “Nadaljuj”, niso vedno primerna.
• Pazljivo uporabljaj videe, animacije in zvočne posnetke. Če že, potem dodaj gumbe play/pause. Ne uporabljaj bliskajočih efektov: lahko povzročijo napade.
• Ne opiraj se samo na barve. Nekateri uporabniki ne razločijo barv. Barve naj ne bodo edini način, s katerim je predstavljena informacija.
• Kontrolniki v obrazcih naj bodo dostopni. Določi jim opisna imena in navodila. Preveri veljavnostna pravila in mehanizme obnovitve stanja.

Pri prevajanju tega plakata sem postala pozorna na povezave na mojem blogu. Od navadnega besedila se razlikujejo samo po barvi – svetlo modra. Od zdaj naprej bom to popravila. S podčrtovanjem.