Projekt Tango

Pri Googlu so se lotili zahtevnega projekta, ki so mu nadeli ime Tango. Mobilnim napravam naj bi vcepili zmožnost človeškega zaznavanja okolja in gibanja.

Kaj vse bi lahko počeli s takšnim telefonom?
Dimenzije prostora bi lahko izmerili samo s tem, da se sprehodimo po njem. Vedno bi se znašli v stavbi, tudi če spominja na labirint. Slepi pa v nepoznanih prostorih ne bi potrebovali spremljevalca.

Projekt je v zgodnji fazi in preteklo bo še kar nekaj časa, preden bo ta tehnologija postala nekaj vsakdanjega. Veselimo pa se že lahko.

Kako izdelati dostopne elektronske publikacije

Imagine...
living in a world where you could not obtain the books that you wanted to read.

Ta misel predstavlja izhodišče delovanja združenja ABC (Accessible Books Consortium), ki se trudi za povečanje števila knjig, ki bi jih lahko brali slepi in slabovidni: knjige v brajici, v povečanem tisku, v zvočni obliki.
Eden izmed njihovih projektov je Inclusive Publishing, s katerim promovirajo pomembnost izdelave dostopnih elektronskih publikacij.
Prav to me je pritegnilo k raziskovanju njihove spletne strani. Kako izdelati spletne strani, dokumente, aplikacije, da bi jih lahko uporabljali vsi? Priporočam ogled naslednjih vodičev:

• An Introduction to Print Impairment
• Accessible Formats
• Accessibility Metadata
• Accessible Images
• EPUB 3 and accessibility

Accessible Books Consortium; Bringing books to persons with print disabilities

Brajica v štirih urah?

Sodobna tehnologija nemalokrat nadomešča brajico in jo izpodriva iz življenja slepih. Premalo se zavedamo dejstva, da poznavanje brajice pomeni prednost tako pri zaposlitvi kot pri akademski karieri slepih.

Po drugi strani pa prav novi tehnološki dosežki lahko pomagajo doseči lažje in hitrejše opismenjevanje v brajici. Najnovejši so rokavice, s katerimi se je možno naučiti pisati in brati brajico, medtem ko počneš nekaj drugega. Kako delujejo, je opisano v članku na strani Scienceworldreport.

www.scienceworldreport.com

Se je res mogoče naučiti brajice v štirih urah, kot je omenjeno v videu Passive Haptic Learning of Typing Skills Facilitated by Wearable Computers?

Zebra

Čez sedem let vse pride prav! Na ta pregovor sem se spomnila, ko me je kolegica letos spraševala o didaktični igri Sebran. Pred sedmimi leti sem jo našla na spletu in takoj prepoznala njeno uporabno vrednost za slabovidne učence. Sledila je akcija in igro sem prevedla v slovenščino.

Pogosto jo uporabljam pri osnovnem računalniškem opismenjevanju učencev. Opažam, da je priljubljena tudi pri drugih učiteljih, učenci pa jo želijo imeti tudi na domačih računalnikih.

Zato se mi po sedmih letih še vedno zdi smiselno širiti informacijo o tem programu. 

Meni programa

Kot prvo je pomembno to, da je dober kontrast, svetle črke na temnem ozadju. V nastavitvah programa je možno izbrati med malimi in velikimi tiskanimi črkami. Pri večini izmed dvanajstih iger je mogoče uporabljati tudi tipkovnico in ne samo miške.

Igre pri učencih razvijajo logično mišljenje, orientacijo, koordinacijo oko - roka, utrjujejo uporabo miške, urijo spomin in hitrost računanja. Zahtevnost računov, hitrost padanja črk in število slik pri Spominu se lahko prilagodi sposobnostim posameznika.

Jaz pa program največkrat uporabljam za utrjevanje desetprsnega tipkanja črk in številk.

Igre s številkami: Seštevanje, Odštevanje, Množenje, Koliko, 1+2 dež

Utrjevanje desetprsnega tipkanja črk je mogoče v igrah:
Prva črka, ABC dež, Črke padaja, Vislice

Igre Izberi sliko, Spomin, Besedni spomin omogočajo
urjenje spomina, orientacije na ekrasnki sliki in koordinacije oko-roka.

Namestitvena datoteka programa Sebran se nahaja na spletni strani http://www.wartoft.se/software/sebran/,  avtorica pa je Marianne Wartofft.

Prevedla sem še eno njeno igrico, Minisebran, ki je namenjena predšolskim otrokom, vendar o tem kdaj drugič.

Miška in njena mala šola računalništva

Prvi koraki v svet računalništva so najbolj zanimivi skozi igro. Miškina mala šola računalništva je že vrsto leto na razpolago malim nadobudnežem, menda že od leta 1997. Vendar cilji, ki jih zasleduje ta didaktična igra, nikoli ne pridejo iz mode:

• razvijanje logičnega mišljenja,
• razvijanje orientacije - zgoraj, spodaj, levo, desno,
• urjenje pri delu s smernimi tipkami,
• utrjevanje dela z miško,
• prehajanja iz ene zahtevnostne stopnje v drugo,
• zagon in zapiranje programa.

Takšne spretnosti so zelo ali še bolj pomembne za slabovidne učence. Kadar so barve dovolj kontrastne in liki ter pisava dovolj veliki, učenci niti ne potrebuje drugih prilagoditev. Drugače pa si lahko pomagajo s programi za povečavo ekranske slike.

Miškini mali šoli so se skozi leta pridružile še druge igre:

• Miškina šola računalništva
• Žoge
• Miška praznuje
• Mali radovednež
• Ključi
• Raziskujem v prometu
• Polžkovi koraki
• Potovanje med črkami
• Moja prva knjiga
• Potovanje med besedami
• Igrive številke 1
• Igrive številke 2
• Spoznajmo okolje 1
• Spoznajmo okolje 2

Opisane so na spletni strani podjetja Miška, od koder se jih lahko prenese na svoj računalnik. Izbor devetih igric je mogoče dobiti tudi na CD-ROMu z naslovom Miškin potep.

Miška - didaktične igre

Miška DIDA pa je e-gradivo, namenjeno učencem v dvojezičnih šolah. Ob ustreznih nastavitvah in povečavah jih lahko uporabljajo tudi slabovidni učenci, saj vzpodbujajo sistematično pregledovanje ekranske slike. To pa je zelo pomembna spretnost, ki jo bodo učenci potrebovali pri kasnejših "resnejših" nalogah.

Miška DIDA

Brajev telefon

V Angliji bodo začeli prodajati prvi brajev telefon za slepe.
Podjetje OwnPhone izdeluje telefone, ki slovijo po svoji enostavnosti in so predvsem namenjeni otrokom in starejšim. S tehnologijo 3D tiskalnika lahko naredijo popolnoma prilagodljivo vrhnjo stran telefona, ki si ga vsak lahko zamisli po svoje, tudi v brajici. Cena naj bi bila okrog 60 funtov.
Razveselili se ga bodo predvsem tisti, ki jim sodobna tehnologija, s pametnimi telefoni vred, (še) ni najbolj domača.

Brajevi telefoni v različnih barvah

GAAD - dan ozaveščanja o dostopnosti

15. maj 2014 je bil posvečen ozaveščanju o digitalni dostopnosti - GAAD (Global Accessibility Awareness Day). Ne vem, če sem to čisto prav prevedla. Vendar je bolj kot to pomembno sporočilo te ideje. Smisel dneva je v tem, da razmišljamo in opozarjamo, kako so spletne strani, ki jih uporabljamo, programi, aplikacije ali naprave, kot je na primer bankomat, dostopni ljudem s posebnimi potrebami.

Zanimivo je dejstvo, da je ta svetovna akcija nastala na osnovi zapisa, ki ga je Joe Devon objavil v blogu MySQLTalk.com. Glede na to, da velikokrat obupavamo in tožimo, da sami ne moremo prav ničesar storiti, je to vendarle lep zgled, da k boljši skupni prihodnosti lahko prispeva prav vsak posameznik.

Nič zato, če je 15. maj že mimo! Še vedno lahko vsak, ki kakorkoli sodeluje pri oblikovanju digitalnih medijev, preveri, kaj pomeni dostopnost:

• eno uro uporabljajte samo tipkovnico,
• poskusite povečati pisavo,
• preverite zadostnost barvnega konstasta,
• preverite vrstni red elementov...
• ... in ukrepajte.

Global Accessibility Awareness Day